SPLETNA STR

PLESNI KAMP GUAPA Orehov gaj – 22.-24. 8. 2016

1.dan – ponedeljek 22. 8. 2016

Že odkar smo prišli z morja smo komaj čakali ta ponedeljek in z njim plesni kamp v Orehovem gaju. Nekateri od navdušenja celo prejšnjo noč niso spali in komaj dočakali 8.30, ko smo se plesni učitelji in plesalci začeli zbirati na najlepšem “placu” pod mestom – pod orehi v Orehovem gaju. Nekateri z navdušenjem, nekateri malce s strahom in vsi z velikim pričakovanjem so zapustili starše in pozdravili plesnega učitelja Nejca, Majo, Barbi, Saro, Kajo in celotno ekipo osebja Orehovca. Po kratki kavici (za nas učitelje) in kratkem klepetu nas je ob 9h že čakal prvi trening. Nejc nam je tokrat pripravil luškano koreografijo na poletni hit Justina Timberlakea – Can’t stop the feeling. Prva polovica treninga je minila kot bi mignili (no dejansko smo kar dobro migali! 🙂 ) in ob 11h so nam že pripravili malico – rogljičke, jogurt, sadje… Tudi za zbirčna usta se je zagotovo našlo nekaj! Polni energije smo odplesali še eno urico in si ob 12h privoščili – eni malo počitka, drugi malo druženja in tretji malo sproščanja ob pogledu na šelestenje listov dreves… Sem že omenila, kako je ta prostor sproščujoč in miren! Maja pravi, da so tu konji pustili svojo energijo (pred Orehovim gajem je bil tukaj konjusnica, hlev, pašniki in na splošno prostori za konje…) in tukaj je počutje res enkratno. 🙂 Maja in vodič Maj sta nam nato razkazala celo območje od Skednja (kjer smo trenirali), do Kobilice (prostora kjer imamo igre in se družimo) ter Kozolca (kjer spimo, taborimo). Razdelili smo se tudi po skupinah, si izbrali imena, saj bomo po skupinah imeli kar veliko tekmovanj in zadolžitev. Ko smo prišli nazaj nas je že čakalo božansko okusno kosilo z gobovo in bučkino juhico ter šmornom s sladoledom. Vsi smo se napokali do polnega! Privoščili smo si počitek po kosilu, nato pa smo si šli postavit tabor in uredit prostor, kar je štelo tudi za prvo tekmovanje med skupinami. Tekmovali so Jekleni živci, Orehove plesalke, Carice in Njoki in tokrat so zmagali Jekleni živci pod Nejčevim vodstvom. Tej so si prislužili imuniteto na pospravljanje in do naslednje zmage in igrali prince in princeske, ko so ostale skupine pospravljale za njimi. Za malico smo imeli ogroooomen pladenj sadja, slaščic in drugih dobrot. Po malici pa so sledile vodene štafetne vodne igre! To je bil res en velik žur za vse. Tekmovanje po skupinah, igre, štafete in voda je bilo kot naročeno za vroče ponedeljkovo popoldne! Vsi smo se zabavali in znoreli, saj je važno sodelovati ne zmagati… Pa vendar je tokrat zmagala skupina Caric pod Kajim vodstovom, ki so si prislužile biti princeske do nadaljnega. Nejc je odvodil kratek 1-urni ponovitveni trening s plesalci, učitelji pa smo pripravili načrt za naslednji dan. Potem smo pojedli obilno večerjo z žara, kjer se je zagotovo našlo za vsakega nekaj in po njej smo se zbrali ob ognju, kjer smo bobnali, peli, se igrali pantomimo in za piko na i – pekli koruzo. Kot vedno vse lepo hitro mine, je tudi današnji dan minil… Pripravili smo se na spanje, umili zobke, se preoblekli v pižame in zlezli v spalne vreče. Še ogled filma Step up 5 pred spanjem in počasi so se od utrujenosti zaprle vse učke, komaj čakamo na jutrišnji dan!

2.dan – torek 23. 8. 2016

Vstali smo že pred budilko… Vsaj večina nas. 🙂 Maja pravi, da smo kot naravna budilka, ki se je kot val razširila tako, da smo bili pred 8. uro že vsi pokonci ter komaj čakali na zajtrk. Prišli smo ven in presenetil nas je obilen raznovrstni zajtrk. Po zajtrku smo se še malo družili, igrali namizni nogomet, nekateri so še malo poležali… Nejc je kmalu oznanil, da je čas za trening in tako smo se vsi naslikali v Skednju, kjer smo začeli z ogrevanjem, nadaljevali s postavitvami in preplesavanjem. Do malice je minilo kot bi mignil in osvežujoči smutiji z banano in borovnicami (ter rogljički, jogurti, sadje) so nam dali energijo še za drugo polovico treninga. Malce pa smo se utrudili in počitek po treningu je bil zelo dobrodošel! Kmalu je iz kuhinje zadišalo po pečeni polenti in hrenovkah, za predjed pa so nas okrepčali s cvetačno juhico. Mmmm…. Po kosilu je bil čas za družabne igre, saj so organizatorji miselne-iskalne-ekipne igre Pobeg od žeje morali pripraviti in opremiti prostor za izedbo le-te. Ob 15. uri smo se tako razdeljeni v 6 skupin (premešani po starosti) odpravili v Kobilico, kjer nas je pričakal vrtnar Marjan z listi, kjer so bile napisane naloge za vsako skupino posebej. Tekmovali smo po skupinah, vendar skupno – vsi z enim ciljem – da pobegnemo od žeje! Naloge so bile… Ufff… Najprej nerazumljive, čudne in predvsem brezpomenske. Toda, ko smo začeli raziskovati okolico in iskati namige, nam je čedalje bolj postajalo jasno… Reševali smo uganke, križanke, sestavljali puzzle, lovili ribe, ugibali citate, računali, iskali zamaške in na splošno se spotaknili ob vsako stvar, ki se nam je zdela da ne spada v to okolico. Po slabi urici smo končno uspeli rešiti vse zvite uganke, odkleniti tri ključavnice s kodo in odpreti skrinjo s ključem! Ključ je odklenil hladilnik, kjer nas je čakal morski pes iz lubenice, umetnina izpod rok naše odlične kuharice Ane. Odžejali smo se in okrepčali s sočno, hladno lubenico… In seveda pobegnili od žeje! Ker ni bilo več veliko časa do treninga, smo se malo osvežili, preoblekli in pripravili na večerni ponovitveni trening. Nejc nas je malo namučil s kondicijo, ponovili smo koreografijo in počasi zapustili skedenj. Čakal nas je ogromen lonec piščančje rižotke z zelenjavo, katerega smo zmazali v trenutku. Po večerji so nam že pripravili oder, reflektorje in zvočnike, saj je bil čas za Bitko talentov! Skupine so se po malem pripravljale že cel dan na svojo točko in rezultat je bil neverjeten. Sodniki Maja, Grega in Boštjan so zasedli svoje vroče stolčke in tekmovanje se je pričelo. Prve so nastopile Carice s komično predstavo z naslovom Sneguljčica z Wifi-jem. Prebile so led kot prve nastopajoče, odigrale kot prave profesionalke in nasmejale publiko do solz. Druge so bile skupina Njoki z zelo zanimivim in razgibanim plesom Sorry, ki so ga sestavile same in presegle same sebe. Tretje – Orehove plesalke so nas zabavale z recitalom o plesnem kampu, četrti – Jekleni živci pa so odplesali zanimiv igralno-plesni spektakel z lopovom, policajkami in agentom FBI. Lahko sklepate, da zabave ni manjkalo in po končanem tekmovanju, smo zaradi neodločenosti sodnikov morali vse točke še enkrat ponoviti! Kako kulsko je to a?! Sodniki so se na koncu vendarle morali odločiti in izbrali so zmagovalno skupino – Carice!! Spet smo jih navidezno okronali, vsi pa so se na koncu posladkali s skupno nagrado za trud, inovativnost in talent – s sladolednimi lučkami! Ker niti malo še nismo bili zaspani (od vsega navdušenja in vzhičenosti!) smo imeli še kratek disko ples pod lampijončki, “ta lačni” so si privoščili še pečeno koruzo iz žara, najbolj utrujeni pa risani film Levjega kralja… Uredili smo se in pripravili na spanje in tako je še en poln dan dogodivščin za nami.  

3.dan – sreda 24. 8. 2016

Danes smo zjutraj kar potegnili… Včeraj je bil zelo zanimiv in razgiban dan, kar se je poznalo tudi pri današnjem vstajanju, saj smo otroke (in nekatere plesne učitelje) komaj spravili pokonci za zajtrk. 🙂 Vonj po sveže pečenih jajčkih je naredil svoje in tako smo ob pol 9h že vsi sedeli za mizami in glodali vsak nekaj svojega. Izbira je bila res ogromna! Po zajtrku nas je Nejc povabil še na zadnji trening pred nastopom. Minil je hitro, pilili smo še zadnje malenkosti, da bo naš nastop za starše kar najboljši. Med malco smo se učitelji nekaj spomnili. Ker je danes praznovala naša plesalka Katja, so ji kuharji naredili kar dve torti – strnjenki. Spomnili smo se, da bi ji lahko naredili presenečenje med malico in ji polepšali dan. Medtem, ko je skočila z Zaro iskat pulover za Nejca, smo se vsi skupaj s plesalci nagnetli v Skedenj, skrili torte in čakali, da pride nazaj. Po parih minutah je vstopila in… “Presenečenje!!!” Zapeli smo ji vse najboljše, prižgali svečko in ji voščili. Bila je res zelo presenečena in njeno veselje je bilo darilo za vse nas! Zmazali smo strnjenko z božanskim borovničevim prelivom in se poslikali, da nihče ne bi pozabil tega lepega presenečenja. Sledila je še urica vaje in nato druženje in igre pred kosilom. Danes so nas odlični kuharji razvajali z makaroni z bolonjsko omako in sladico – čokoladnim fondijem z jagodami in bananami. Mnjami! Polni energije smo začeli lov na zaklad, ki je bil skrit nekje na posestvu. Po skupinah smo šli na lov in zopet združili moči na koncu, da smo prišli do zaklada. Vsaka skupina je zopet iskala namige, reševala križanke, plesala delčke koreografij, da bi našli naslednji namig… Predvsem pa do dodobra razmigali možgančke. Na koncu je vsaka izmed skupin našla črko s kodo, ki so jih po končanih nalogsh vsi združili v eno. Dobili so besedo: ZMAJ, ki je pomenila lokacijo zaklada. V velikem lesenem zmaju, so se v tacah nahajale majčke plesnega kampa! Vsi so dobili svoj zaklad in oblekli modro barvo – barvo letošnjega kampa. Po zelo uspešnem iskanju zakladu smo prigriznili malico, pospravili svoje stvari v taboru, povadili svoje točke in ples za nastop pred starši ter uživali v še zadnjih urah druženja s svojimi sovrstniki in učitelji… Mislim, da noben udeleženec kampa ni bil ravno vesel prihoda staršev, pa ne zato ker jih ne bi radi videli ali pa jih pogrešali, ampak preprosto – kdo bi šel sploh rad domov?! Ampak žal je vsega lepega enkrat konec, starši so se začeli zbirati in pričakali smo jih z navdušenjem, da jim povemo milijon novih zgodbic in prigod z našega “dopusta”. Pogledali so si naš nastop koreografije, ki smo jo vadili, trenirali in pilili te dni ter se nasmejali našim nastopom na Bitki talentov, ki smo jih seveda samo za njih ponovili. Sledilo je druženje ob slavnemu šmornu in počasi smo se žal morali odpraviti proti domu. Vsi s polnimi kovčki novih poznanstev, prijateljstva, zgodb, plesnih korakov… Predvsem pa vsi nasmejani do ušes in veseli, da smo bili del tega največjega plesnega žura poletja – plesnega kampa Guapa, ki ga zagotovo ponovimo drugo leto! Do takrat pa… Na svidenje in veliko plešite!

 

 

 

GUAPA TEAM