6. PLESNI KAMP GUAPA

1. DAN: TA AUTAN SPLOH NE DELUJE
Prišel je dan, ki je bil označen na vseh naših koledarjih – 19. avgust, začetek Plesnega kampa Guapa 2019!
V Orehov gaj smo začeli prihajati že od pol osme ure dalje. Ko smo bili vsi zbrani, so stari znanci kampa mlajšim razkazali naokoli, zato smo bili kmalu vsi domači. Ob devetih nam tako ni preostalo drugega, kot da v Skednju otvorimo novo plesno sezono. Nejc nas je spoznal s prostorom in nas prebudil iz poletnega spanca. Po uri in pol so se plesalci in plesalke lahko okrepčali z rogljičkom in sadjem, nato pa ponovno zagrizli v letošnjo koreografijo.

Po koncu dopoldanskega treninga smo plesalce in plesne učitelje razdelili v pet skupin. Vsaka izmed njih je določila svoje ime, nato pa smo izžrebali naslov in žanr točk, ki jih bomo predstavili na torkovi bitki talentov. Po žrebu je bil čas za kosilo. Osebje Orehovega gaja nas je pogostilo s slastnimi mini burgerji. Nato smo si v Kozolcu postlali, kot bomo spali v naslednjih dneh. Po lovu za črpalkami,
rezervaciji sosedov in igranju tetrisa z blazinamiso bila naša ležišča pripravljena in prislužili smo si nekaj
časa za počitek.
Spoznali smo čare čudovitega Orehovega gaja. Ročni nogomet za osem igralcev, velika igra štiri v vrsto,
na ducate prikupno urejenih kotičkov in – žal – komarji. Našo preventivno oborožitev s pršili so očitno
pričakovali. A to plesalcev ni smelo ustaviti, saj so morali zasnovati svoje predstavitvene točke, nato pa
opraviti še popoldanski trening.
Proti večeru smo se začeli nabirati na prireditvenem prostoru Kobilca, kjer nas je čakalo pripravljeno
testo za pico z ostalimi sestavinami. Vsak je imel možnost pripraviti svojo mini pico, ki nam jih je Grega
nato spekel v krušni peči. Bile so odlične. Celo tako dobre, da smo vsakič, ko je bila spečena nova runda,
med seboj tekmovali, da ujamemo zadnji košček. Med čakanjem pa smo se zabavali s pantomimo,
badmintonom, kegljanjem in čebljanjem.
Ko smo se nasitili, se je začelo temniti in hladiti, zato so se nekateri premaknili v Kozolec, kjer se je vrtel
film Gremo mi po svoje 2. Počasi smo se tu nabrali vsi in na koncu polni vtisov prvega dne mirno
odtavali v spanec

19. – 21. AVGUST 2019 OREHOV GAJ

2. DAN: MI BRANIMO BAZO, VI GRESTE V NAPAD
Drugi dan plesnega kampa so nekateri začeli že precej zgodaj. Tako zgodaj, da je bilo kar težko počakati
do zajtrka ob osmih. Še dobro, da lahko v Orehovem gaju vedno počnemo kaj zabavnega. Po zajtrku so
plesalke in plesalci začeli z dopoldanskim treningom. Da so lahko zdržali celo dopoldne, so tudi tokrat
trening prekinili z odmorom in malico. Po tem, ko so nabirali kondicijo za novo plesno sezono, so si
prislužili nekaj prostega časa. Ob enih smo za kosilo lahko izbirali med obaro in pico, posladkali pa smo
se s sladolednimi lučkami.
Po kosilu so bili otroci spet prosti. Številni so ta čas namenili vaji svojih točk za večerni nastop. Ker se
je ta bliskovito bližal, smo plesni učitelji začeli dobivati kup prošenj za rekvizite, zvočne efekte in
kostume, ki bi jih potrebovali. Tako smo vedeli, da se obetajo res zanimivi nastopi. Nove izzive je
plesalcem prinesel popoldanski trening, po katerem so si prislužili osvežilno lubenico.
Okrog pol šestih popoldne pa je bil čas za akcijo. Čeprav se je o tem šušljalo že ves čas, je bila novica
zdaj uradna; morali bomo v bitko. Nekateri zaskrbljeni nad tem, kaj nas čaka, drugi navdušeni od
pričakovanj smo se sprehodili do Vrbe, kjer so nam razdelili zaščitna očala in nas razdelili v dve skupini.
Naučili smo se uporabljati otroške pištole in se kar takoj preizkusili. Najprej sta se ekipi pomerili v
streljanju plastičnih posodic, kot se kavboji v streljanju pločevink. V tretjem krogu smo vendarle dobili
nekaj občutka za ciljanje, zato smo se podali v gozd. Tam si je vsaka ekipa iz starih gum in šotork
postavila svojo bazo, nato pa prejela svoj zabojček z naboji in pištole. Razjasnili smo še zadnja pravila
igre in pripravljeni smo bili na boj.

Tako smo začeli napadati, se izmikali nasprotnikom in branili bazo. A največ strateškega načrtovanja je
bilo potrebnega za zadnji del igre, ko je bil naš glavni cilj, da nasprotniku poberemo čim več izmed petih
teniških žogic, ki jih je prejela vsaka skupina. Po precej enakovredni igri je na koncu zmagala druga
skupina, zabavali pa smo se vsi. Utrujeni od igre smo se vrnili k Skednju, kjer nas je čakala okusna rižota
in solata.
Po večerji je bil čas še za zadnje kostumske in scenografske priprave, nato pa se je začela težko
pričakovana bitka talentov. Izžrebali smo vrstni red nastopajočih. Kot prva se je predstavila ekipa Pet
ljudekov, ki je nastopila z muzikalom Pet krvavih puranov ob polni luni napada unicorne, nato so nam
Pegice pokazale, kako izgleda dokumentarec Od rojstva do groba. Kot tretje so nam Chewbacce
odigrale ljubezensko komedijo z naslovom Hujšanje, Bibe pa nato komedijo Skedenj. Za konec je
skupina Za luno predstavila točko V središču pozornosti v stilu komičnega muzikala. Sodniki smo imeli
zelo težko delo, a na koncu so slavile Bibe. Zato so kot prvi lahko izbirali med nagradami, kot so
puloverji, majice, kape, sončna očala in vrečke za copate Plesne šole Guapa, nato pa so si nagrade
izbrali še vsi ostali.

Zabava se je nato nadaljevala. Plesali smo in kazali akrobacije. Prižgali smo tudi ogenj in na nabodalih
pogreli nekaj kosov kruha. Tako smo se zabavali, da smo nekoliko pozabili na uro. Ker nas je naslednji
dan čakal pomemben dan, smo se morali dobro naspati, zato sta glasba in ogenj počasi ugasnila, mi pa
smo se premaknili v »spalnico« in zatisnili oči.

3. DAN: A BO DRUGO LETO SPET KAMP?
Zaradi zabavnega prejšnjega večera smo tokrat poležali nekoliko dlje. Zato smo tudi zajtrkovali malo pozneje. Kmalu po zajtrku so plesalke in plesalci še zadnjič pilili svoj nastop in ga nato preizkusili še zunaj, kjer ga bodo pokazali tudi staršem. Ker so se v teh dneh kar veliko naučili, so s treningom zaključili predčasno, pomalicali rogljičke, nato pa imeli nekaj prostega časa, da v Orehovem gaju preizkusijo vse, česar še niso. Na naše veliko veselje so se spomnili tudi na tradicijo zadnjega dne plesnega kampa – na masažo plesnih trenerjev. Povabljeni smo bili v Kozolec, kjer je vsakega sprejela njegova osebna maserka. Čeprav na plesnem kampu za nas ni bilo prav nič stresno in tako masaža ni bila nujno potrebna, so nam plesalci s to gesto pustili še lepši vtis nanj.
Medtem ko so nas maserke sproščale, pa so se nam zaradi prijetnih vonjav iz kuhinje začele cediti sline.
Prijazno osebje je za nas pripravilo čevapčiče, nabodala, puranje zrezke in zelenjavo z žara ter paradižnikovo in kumarično solato. Res nam ni bilo hudega. V Kozolcu smo nato začeli s pospravljanjem svojih spalk in blazin, saj se je kamp bližal koncu.
Večina plesalcev se je pripravljala za svoja nastopa, ko so nekaj čez četrto v Orehov gaj začeli prihajati poznani obrazi. Plesalci so veselo stekli k svojim družinam in jim razkazali, kje so preživeli zadnje tri dni.
Imeli smo si veliko za povedati. Ko smo se nabrali vsi, je Maja občinstvo povabila, da se premaknemo proti igrišču za odbojko, kjer so plesalke in plesalci pokazali rezultat svojih treningov. Zaplesali so in navdušili publiko. Pohvalil jih je tudi Nejc. Nato je vsaka skupina zabavala goste še s svojo točko z bitke talentov. Ob koncu pa nas je vse čakal »šmorn« s sladoledom in čežano, s katerim vedno zaključimo
plesni kamp.
Po kratkem druženju smo se poslovili, se drug drugemu zahvalili za lepe tri dni in si obljubili, da se drugo leto na plesnem kampu spet vidimo. Še prej pa se vidimo že čez dva tedna in pogumno odplešemo v novo plesno sezono.